Umetnost povezovanja
Povezovanje je del človeških struktur od samih začetkov formacije prvih plemenskih skupnosti. Vez, ki neko povezovanje krepi in ga ustvarja kot dolgoročno uspešno, ima ključno tendenco rahljanja. Spoznanje, da je silno težko ohranjati vezivno tkivo med posamezniki določenih skupin, je staro kot človeštvo samo. Zato vse človeške združbe od samih začetkov časa vedo, kateri so ključni pogoji dobrega povezovanja. Modri vodje časov so izmojstrili navedene dimenzije povezovanja do potankosti in ustvarili množice, ki so spreminjale tok zgodovine.
Prvi pogoj uspešnega povezovanja je vodja, ki generira tako napredke kot zastoje v integrativni, povezovalni dimenziji same uspešnosti povezav. Vodja s svojimi značajskimi karakteristikami usodno vpliva na prihodnost skupine. Vodja mora biti poseben v mnogih pogledih. Od karizme do osebne integritete. Zgodovina nas uči, da so veliki vodje redkost, in da se kot pravi vodja rodiš. Sodoben čas, prepreden z iluzijo hitrega napredka, seveda meni, da je vodja lahko vsakdo. In ker je vodja lahko slehernik, je povezovalna moč sodobnih družb šibka. Enako velja za podjetja, kjer kritično vlogo uspešnega povezovanja odigra denar. Zato se številni vodilni zavedajo pomena osebne vrednosti vodje, ki se ne šteje v denarju ali imetju, pač pa v srčnosti, stoičnosti in pogumu. Dober vodja tvega tam, kjer slehernik ne bi. Pravi vodja pove tisto, kar slehernik zamolči. In nosi odgovornost za celoto.
Ker takšnih vodij ni veliko, se lahko zanesemo na drugo dimenzijo vodenja. To so vrednote. Vrednote, ki kot lepilo držijo člane v složnosti pri doseganju skupnih ciljev, so od skupine do skupine različne. Seveda je velikega pomena izvor povezovanja, ki je lahko poslovni, osebni, zasebni ali humanitarni. V vseh primerih vrednote generirajo tako člani kot tudi vodje. In za vse skupine velja, da dobri člani rekrutirajo vrednote, ki postanejo trajne. V primeru, da ima skupina dobre člane, mora imeti tudi razsvetljenega vodjo, ki bo znal prepoznati odličnost v drugih in je ne bo ljubosumno blatil, kar je značilno na primer za klike, ki so neformalne skupine z lastnimi interesi znotraj formalnih skupin. Torej je problem vsakega vodje vselej isti – ali je sposoben videti dlje od lastne samopašnosti in sprejemati ljudi z visokimi potenciali in jih razvijati. Sicer tvega ustvarjanje klik in rušenje lastne vladavine.
Zadnja dimenzija povezovanja, ki jo bomo obravnavali v tej kratki refleksiji, so medosebni odnosi. Dobrih odnosov si želimo vsi, le ti pa so odvisni od zgoraj opisanih predpostavk, torej od vodje in vrednot. Če skupina ne premore kritičnih posameznikov, govorimo o sekti. Seveda se vsa združenja bojijo svobodomiselnih posameznikov, kajti le ti rušijo težišča interesov in struktur moči, ki nastanejo v vsaki skupini ali združenju. Da bi vodstvo skupin razumelo drugačne vrednote, mora biti dovolj razgledano in izkušeno. Zgodovina je pokazala, kateri sistemi povezovanja uspevajo na daljši rok. To so sistemi avtoritete in integritete, kjer je velik poudarek na odprti in iskreni komunikaciji ter v neprestanem treningu osebnosti. Človek se kot osebnost ne more izpostaviti, če se ni pripravljen neprestano učiti in v lastnih napakah iskati moč za napredek. Znanje in vodenje hodita z roko v roki.
Družina in partnerstvo sta dve instituciji, v katerih se vsakdo izmed nas povezuje na različne načine. Tukaj se naučimo osnovnih programov povezovanja ali razhajanja, ki jih kasneje v življenju prenašamo v (ne)formalne skupine in združevanja. Uspeh obeh je odvisen od uspešne koordinacije nalog, zadolžitev, pravic in veselja. V družini ali v partnerstvu je vsakdo soočen z izzivi, ki so včasih skoraj nepremagljivi. Ker lastne osebne zgodbe nezavedno preslikavamo v profesionalna združevanja, zato pogosto teh povezav niti ne zaznamo. Ko prenosa osebnega v poslovno ne zaznavamo, nismo zmožni samo-preseganja v praksi in v besedah. Samo-preseganje lahko razumemo kot sinonim osebne integritete. Ta pa je nujna za dolgoročni uspeh skupin.
Poleg naštetih vsebin pa je ključna vizija skupine, kajti brez prave strasti in srčne vizije združevanja ljudi oslabijo. Velikega pomena so tudi pravila, ki morajo biti poenotena in skladna s skupnimi vrednotami.
Ko so skupine v težavah, je čas za pogled vase in za upoštevanje dimenzij povezovanja, ki smo jih v grobem nakazali. Seveda si vsaka skupina ustvari tipične dileme in stranpoti, kot tudi priložnosti za rast in napredek. Čas težav je vselej tudi čas za spremembe, ki lahko ustvarijo priložnosti za velike uspehe.
Lucija Mulej Mlakar, Budnjani, Budne rešitve d.o.o., članica BNI Emonika.